Sem klasični filolog! A kaj to sploh pomeni?
Besedna zveza je nekoliko metajezikovna, saj sta jezika, iz katerih fraza izhaja, sama predmet raziskave klasične filologije. Pa si poglejmo, od kod izraza prihajata!
KLASIČEN je sposojenka iz ang. classical, kamor pa beseda prihaja iz lat. classicus (besedi je bila odvzeta končnica, kar se pri sposojanju pogosto dogaja, in pridan adjektivni formant -al, ki prav tako prihaja iz latinščine). Latinski izraz izhaja iz vojaške terminologije: beseda classis pomeni 'ladjevje', vojak na ladji oz. marinec pa je tako miles classicus. Marinci so bili (in so še danes) pojem prvovrstnega vojaka; po metonimiji je tako v poznoantični dobi beseda classicus začela označevati nekaj kvalitetnega, prvovrstnega, 'klasičnega'. S tem pa se zgodba ne konča: v renesansi, ko se je zgodil veliki pogled nazaj v človeško zgodovino, so z istim pridevkom označili dve pomembni kulturi, ki sta v Evropi cveteli v času antike: rimski in grški. Ti dve civilizaciji sta s tem nepreklicno bili označeni za "klasični" in vredni raziskovanja ter posnemanja. Tudi danes (morda z malce bolj modernim umom) na dosežke Grčije in Rima gledamo z občudovanjem; seveda smo ju v marsičem že presegli (naj bo to tema za kam drugam), a vendar sta se v evropsko srce in um obe nepreklicno vpisali kot "klasični kulturi".
Beseda FILOLOGIJA prihaja iz drugega izmed jezikov, ki sta skupaj s kulturo dobila oznako "klasičen", i.e. stare grščine. Φιλολογία [philología] je zloženka z abstraktnim pomenom ("pojem") iz dveh korenov; to sta besedi φίλος [phílos] in λόγος [lógos]. Prva je pridevnik, ki prihaja iz glagola φιλέω [philéo] oz. φιλῶ [philô], ki pomeni 'ljubim, imam rad, sem naklonjen'; druga pa je samostalnik iz glagola λέγω [légo], ki pomeni govorim. Logos je kompleksen pojem, ki ga srečamo že v poganski filozofiji, v Novi zavezi in kasneje pri krščanskih piscih. Pomeni lahko 'beseda', 'smisel', 'razlog', 'jezik', 'načrt', 'um' ... v našem primeru je stvar k sreči preprosta: tukaj λόγος oz. λογία preprosto pomeni 'beseda' oz. 'besedje' v najširšem smislu. Če zloženko intepretiramo, torej dobimo pomen, ki je blizu sledečim besednim zvezam oz. besedam: "ljubezen do besed", "besedoljubje", "naklonjenost besedilom", "ljuborečje" ipd.
Če torej oboje skupaj povežemo v zvenečo stalno besedno zvezo "klasična filologija", nam hitro postane jasno, kaj to je: klasična filologija je znanstvena veda, ki uporablja mešanico metod iz področij, kot so npr. primerjalna književnost, primerjalno jezikoslovje, etimologija ipd., da sistematično obravnava dva klasična jezika (latinščina in stara grščina) ter besedila, ki so v teh dveh jezikih nastala. Študij klasične filologije torej ni primeren samo za jezikoslovce, temveč tudi za filozofe, arheologe, zgodovinarje, literate ipd.
Kako pa sem jaz končal na klasični filologiji? Z lepotami starih jezikov sem se srečal že na Škofijski klasični gimnaziji, ko sem na vpisnem listu za prvi letnik brez posebnega premisleka in instinktivno za svoj drugi tuj jezik obkrožil staro grščino. Odločitve nisem nikoli obžaloval! Latinščina mi je bila navržena, saj je v vseh štirih letih šolanja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani obvezna. Na študij klasične filologije sem se nato vpisal v študijskem letu 2010/2011, potem ko sem s 33 točkami zaključil splošno maturo z izbirnimi predmeti filozofija ter grščina.
Besedna zveza je nekoliko metajezikovna, saj sta jezika, iz katerih fraza izhaja, sama predmet raziskave klasične filologije. Pa si poglejmo, od kod izraza prihajata!
KLASIČEN je sposojenka iz ang. classical, kamor pa beseda prihaja iz lat. classicus (besedi je bila odvzeta končnica, kar se pri sposojanju pogosto dogaja, in pridan adjektivni formant -al, ki prav tako prihaja iz latinščine). Latinski izraz izhaja iz vojaške terminologije: beseda classis pomeni 'ladjevje', vojak na ladji oz. marinec pa je tako miles classicus. Marinci so bili (in so še danes) pojem prvovrstnega vojaka; po metonimiji je tako v poznoantični dobi beseda classicus začela označevati nekaj kvalitetnega, prvovrstnega, 'klasičnega'. S tem pa se zgodba ne konča: v renesansi, ko se je zgodil veliki pogled nazaj v človeško zgodovino, so z istim pridevkom označili dve pomembni kulturi, ki sta v Evropi cveteli v času antike: rimski in grški. Ti dve civilizaciji sta s tem nepreklicno bili označeni za "klasični" in vredni raziskovanja ter posnemanja. Tudi danes (morda z malce bolj modernim umom) na dosežke Grčije in Rima gledamo z občudovanjem; seveda smo ju v marsičem že presegli (naj bo to tema za kam drugam), a vendar sta se v evropsko srce in um obe nepreklicno vpisali kot "klasični kulturi".
Beseda FILOLOGIJA prihaja iz drugega izmed jezikov, ki sta skupaj s kulturo dobila oznako "klasičen", i.e. stare grščine. Φιλολογία [philología] je zloženka z abstraktnim pomenom ("pojem") iz dveh korenov; to sta besedi φίλος [phílos] in λόγος [lógos]. Prva je pridevnik, ki prihaja iz glagola φιλέω [philéo] oz. φιλῶ [philô], ki pomeni 'ljubim, imam rad, sem naklonjen'; druga pa je samostalnik iz glagola λέγω [légo], ki pomeni govorim. Logos je kompleksen pojem, ki ga srečamo že v poganski filozofiji, v Novi zavezi in kasneje pri krščanskih piscih. Pomeni lahko 'beseda', 'smisel', 'razlog', 'jezik', 'načrt', 'um' ... v našem primeru je stvar k sreči preprosta: tukaj λόγος oz. λογία preprosto pomeni 'beseda' oz. 'besedje' v najširšem smislu. Če zloženko intepretiramo, torej dobimo pomen, ki je blizu sledečim besednim zvezam oz. besedam: "ljubezen do besed", "besedoljubje", "naklonjenost besedilom", "ljuborečje" ipd.
Če torej oboje skupaj povežemo v zvenečo stalno besedno zvezo "klasična filologija", nam hitro postane jasno, kaj to je: klasična filologija je znanstvena veda, ki uporablja mešanico metod iz področij, kot so npr. primerjalna književnost, primerjalno jezikoslovje, etimologija ipd., da sistematično obravnava dva klasična jezika (latinščina in stara grščina) ter besedila, ki so v teh dveh jezikih nastala. Študij klasične filologije torej ni primeren samo za jezikoslovce, temveč tudi za filozofe, arheologe, zgodovinarje, literate ipd.
Kako pa sem jaz končal na klasični filologiji? Z lepotami starih jezikov sem se srečal že na Škofijski klasični gimnaziji, ko sem na vpisnem listu za prvi letnik brez posebnega premisleka in instinktivno za svoj drugi tuj jezik obkrožil staro grščino. Odločitve nisem nikoli obžaloval! Latinščina mi je bila navržena, saj je v vseh štirih letih šolanja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani obvezna. Na študij klasične filologije sem se nato vpisal v študijskem letu 2010/2011, potem ko sem s 33 točkami zaključil splošno maturo z izbirnimi predmeti filozofija ter grščina.
